Zadnja desetletja so znanstveniki vse bolj prepričani, da je vnetje eden glavnih dejavnikov pri razvoju srčno-žilnih bolezni. Stres je eden izmed sprožilcev teh tiho razvijajočih se vnetij. Kronični psihični pritisk vpliva na delovanje imunskega sistema in spodbuja izločanje vnetnih citokinov.
Vnetne snovi lahko poškodujejo notranjost krvnih žil, kar vodi v nastanek oblog in zmanjšuje prožnost žil. Posledično je srce prisiljeno delati pod večjim pritiskom, kar sčasoma lahko vodi v hipertrofijo srčne mišice in zmanjšanje njene učinkovitosti.
Poleg fizičnih učinkov ima stres vpliv tudi na življenjski slog: ljudje pod stresom pogosto posegajo po nezdravi hrani, alkoholu ali opustijo telesno aktivnost – kar še dodatno prispeva k razvoju vnetij in težav s srcem.
Zato je pomembno, da stres obravnavamo celostno. Preventiva vključuje uravnoteženo prehrano bogato z antioksidanti, redno gibanje, dovolj spanca in podporo v obliki psihološkega svetovanja ali terapevtskih tehnik.