Kadar smo izpostavljeni stresu, se v telesu sprožijo različni fiziološki odzivi. Eden najopaznejših je povišana srčna frekvenca. Čeprav gre za naravno reakcijo telesa na nevarnost (t. i. »boj ali beg« odziv), lahko dolgotrajno povišana frekvenca negativno vpliva na srčno-žilno zdravje. Sodobne raziskave potrjujejo, da kronični stres vodi do prekomerne aktivacije simpatičnega živčnega sistema, kar pomeni, da srce bije hitreje in močneje tudi takrat, ko to ni potrebno.
Srce, ki je nenehno v stanju pripravljenosti, se hitreje utrudi. Poleg tega je dolgoročno povečano tveganje za razvoj aritmij in srčnega popuščanja. Ljudje, ki trpijo za anksioznimi motnjami, pogosto poročajo o občutku „razbijanja srca“, tudi v mirovanju. Stres povečuje tudi tveganje za hipertenzijo, kar še dodatno obremenjuje srce.
Zato je pomembno, da poleg telesne aktivnosti in zdrave prehrane v vsakdan vključimo tudi sprostitvene tehnike, kot so meditacija, dihalne vaje in joga. Nadzor nad srčno frekvenco v stresnih situacijah je ključen korak k dolgoročnemu zdravju srca.