Ko telo zazna stres, nadledvične žleze sprostijo stresne hormone – predvsem adrenalin in kortizol. Ti hormoni pomagajo telesu, da se odzove na nevarnost: srce začne hitreje biti, mišice se napnejo, krvni tlak naraste. V kratkem času to ni nevarno, saj gre za naraven obrambni mehanizem.
Težava nastane, ko je stres dolgotrajen ali pogost. Nenehno povišana raven kortizola povzroča spremembe v presnovi in delovanju srca. Povečuje se možnost za nabiranje holesterola v žilah, kar vodi do ateroskleroze. Poleg tega kortizol zavira imunski sistem in pospešuje staranje tkiv.
Adrenalin, ki povzroča hitro bitje srca in vazokonstrikcijo, lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti vodi v poškodbe žil in povečano tveganje za srčne bolezni. Zato ni presenetljivo, da zdravniki opozarjajo na pomembnost obvladovanja stresnih hormonov. Na voljo so naravni pristopi, kot so redna vadba, zdrava prehrana in kvaliteten spanec, ki pomagajo uravnavati hormonsko ravnovesje in tako varujejo naše srce.